GZ ŠENTJUR

Portal Gasilske zveze Šentjur

  
loader

Prihajajoči dogodki

No events found

Prisotni

Na strani je 48 gostov in ni članov .

Prijava

Zgodovina

Organiziranost gasilstva in delovanje gasilske zveze

Posamezna gasilska društva v trgih in večjih krajih so se začela ustanavljati s koncem devetnajstega stoletja, med njimi, najstarejše PGD Šentjur šteje 131 let. V drugih manjših krajih pa jih je večino ustanovljenih pred II. svetovno vojno, štiri društva pa v šestdesetih oz.sedemdesetih letih tega stoletja.

Pred II. svetovno vojno so bila povezana v gasilski župi Žalec, nato v župi Celje, del društev pa tudi v gasilski župi Šmarje pri Jelšah.

Po osvoboditvi so bila gasilska društva vključena v Okrajno gasilsko zvezo Celje-okolica, ki je bila razdeljena v sektorje. V gasilskem sektorju Šentjur pri Celju so bila naslednja društva: Teharje, Štore, Prožinska vas, Šentjur, Lokarje, Dramlje, Ponikva, Šentvid pri Grobelnem, Slivnica, Loka pri Žusmu in Sv.Štefan.


Po reorganizaciji oblasti v komune-občine leta 1955 so se začele ustanavljati Občinske gasilske zveze.V Šentjurju je na predlog iniciativnega odbora za ustanovitev OGZ Šentjurna prvi seji 4. marca 1955, za predsednika bil izvoljen Feliks Smola, ki je kasneje odstopil od funkcije, za tajnika pa Jože Voga.  Na drugi seji so sprejeli kandidatno listo za upravni in nadzorni odbor in določili datum ustanovnega občnega zbora. Ustanovitelji PGD Šentjur, Slivnica, Ponikva, Lokarje, Dramlje in PGD Loka pri Žusmu so za občni zbor izbrala po tri delegate, ki so dne 26. junija 1955 v gasilskem domu potrdili vse potrebne akte, izvolili organe in vodstvo zveze ter sprejeli prve zadolžitve in naloge, v pripravljenem programu dela.

Za prvega predsednika OGZ Šentjur je bil izvoljen Franc Hrovatič, za poveljnika Jože Voga in tajnika Avgust Oset. Na prvi seji upravnega odbora je bil zaradi bolezni, za predsednika izvoljen Jurij Korenjak, za predsednika NO pa Franc Vodeb.

Dolgoletni funkcionarji OGZ Šentjur

Dolgoletni funkcionarji Občinske gasilske zveze Šentjur
Od leve v 1. vrsti: Martin Aužner, Jurij Korenjak, Jože Voga in Martin Cmok
ter v 2. vrsti: Mihael Romih, Alojz Pepelnak, Avgust Oset, Ivan Žogan in Štefan Vrečko.

Septembra 1957 se je občina Planina pri Sevnici priključila k Občini Šentjur, kar je pomenilo, da se je tudi PGD Planina vključilo v delo naše zveze. Za njimi so se ustanovila še gasilska društva na Kalobju, Prevorju,  Dobju in Dolgi gori.

Danes GZ Šentjur pokriva področje dveh občin Šentjur in Dobje in ima 12 teritorialnih prostovoljnih gasilskih društev, med drugimi se v njeno delo vključuje tudi PGD Dobje.

Kot zadnje se je v zvezo včlanilo PGD Dobrina, s svojim delom pa je prenehalo edino Industrijsko gasilsko društvo LI Bohor.

 

Operativno članstvo Občinske gasilske zveze Šentjur ob tednu požarne varnosti 1958

Operativno članstvo Občinske gasilske zveze Šentjur ob tednu požarne varnosti 1958. 

GZ Šentjur in vsa društva so ob samostojnosti države opravila lastninjenje in izdelala potrebne otvoritvene bilance, ki so bile pogoj za vpis lastnine v zemljiško knjigo. Prav tako smo v skladu s sprejeto gasilsko zakonodajo in statuti uspeli v kratkem času preoblikovati naša  društva, ki so sedaj samostojne pravne osebe-zasebnega prava.

Pod novim praporjem zveze je tako zbranih 1131 članic in članov društev, ki svoje interese in pričakovanja zaupajo predsedstvu, poveljstvo pa ima v svojih gasilskih enotah, vedno pripravljenih in usposobljenih 462 operativcev. Dobršen del teh je vključen v sistem zaščite in reševanja, kar nekaj naših funkcionarjev pa je in še zaseda pomembne položaje v  organih gasilskega območja celjske regije in Gasilske zveze Slovenije.


Dober in spoštljiv, predvsem pa enakopraven odnos, smo do sedaj uspeli najti z vsemi organi vodenja in strokovnimi službami obeh občin in tudi z vsemi dosedanjimi župani.

V svojih prostorih, že dvajset let, vsako sredo popoldne pomagamo društvom pri obvladovanju novih izzivov na različnih področjih dela in  ob reševanju problemov pri morebitnih težavah

 
Trenutno vodijo zvezo in skrbijo za njeno nemoteno delo: Janko CERKVENIK-predsednik, Martin CMOK-poveljnik, Milan KUKOVIČ-sekretar in Aleš GUZEJ-informatik.  

 

Opremljenost društev

Na splošno so bila društva zelo slabo opremljena, edino vozilo, razen konjske vprege v zvezi pa je bil pol tovorni avto FORD, ki ga je imelo PGD Šentjur, motorne brizgalne pa so bile v večini iztrošene, še najboljša je bila v PGD loka pri Žusmu ILO.

Prav tako so bile v klavrnem stanju cevi in orodje, po vojni sta bila obnovljena gasilska domova v Loki pri Žusmu in Lokarjah, na novo pa postavljena v Slivnici in v Dramljah. Na Ponikvi so imeli še leseno stavbo. Električna sirena je bila samo v Šentjurju, ostala društva pa so imela ročne sirene. Uniforme so bile večinoma predelane iz drugih vrst uniform, ponavadi so se delovne obleke uporabljale tudi za nastope in parade.

Gasilski avtomobili OGZ Šentjur 1974

Gasilski avtomobili Občinske gasilske zveze Šentjur 1974.

Poveljstvo je začelo s pospešenim osnovnim izobraževanjem in vzgojo kadrov, po hribovitih zaselkih občine pa so se ustanavljale gasilske trojke, ki so imele na voljo berglovke in nekaj kosov osnovne opreme.

Po letu 1958 so se začela nabavljati ali zamenjevati posamezna vozila in nove motorne brizgalne SAVICA in TOMOS. Pogosti gozdni požari so vzpodbudili Gozdno gospodarstvo Celje, da je kupilo društvom požarne metle, vedra in rovnice.

Princip sofinanciranja, ki ga je uvedel že Sklad za požarno varnost o sofinanciranju nabave opreme in vozil ter kasneje SIS za požarno varnost (1974-1990), so zelo pospešili gradnjo novih domov, nakup osebne in skupne zaščitne opreme, orodja, motornih brizgaln in vozil.

Vsa društva razen PGD Šentjur, Planina in Prevorje, imajo danes ustrezne prostore za delo, prav tako je občina Šentjur, poskrbela tudi za ustrezne prostore gasilske zveze.

Opremljeni smo z ustreznimi vozili, v skladu s kategorizacijo, potrebna pa bo zamenjava starejših orodnih vozil. Motorne črpalke so novejše izdelave in redno vzdrževane, seveda pa se glede na gasilsko taktiko in tipizacijo sodobnih gasilskih vozil, vedno manj uporabljajo.

Osebna in skupna zaščitna oprema se vsako leto dopolnjujeta in se jim daje vedno večji poudarek. 

 
Financiranje delovanja zveze

Leta 1955 je občina namenila za delovanje OGZ Šentjur 100.000 dinarjev, leta 1965 že 1,100.000 dinarjev in leta 1975 znesek v višini 10,000.000 dinarjev. Leta 1962 je bil ustanovljen še Sklad za požarno varnost občine Šentjur, katerega osnovni namen je bil, da je sredstva gospodarskih organizacij, občinskega proračuna in požarnih premij namenjal predvsem za posodobitev vozil, gasilske opreme in orodja. Zavarovalnica SAVA in MARIBOR sta preko požarnih premij, dodelili za delo zveze v letu 1962 pičlih 940.000  dinarjev, v letu 1974 pa že 55,070.000 dinarjev.

Povezave

Lab5 - Webdevelopment Switzerland

Novice GZS

Prikaz dogodkov SPIN

  • Požari na prometnih sredstvih - požari na sredstvih cestnega prometaOb 7.54 je zagorelo v motornem delu osebnega vozila v Bevčah v občini Velenje. Posredovali so gasilci PGD Bevče in PGD Vinska Gora, ki so požar omejili in ga pogasili.

  • Sproščanja nevarnih plinov - sproščanja nevarnih plinovOb 1.32 je na Mariborski cesti v Celju, varnostna služba v delu poslovno trgovskega centra, kjer se izvaja sanacija strehe, zaznala vojn po zažganem. Gasilci PGE Celje so zavarovali kraj, izvedli meritve plinov v prostorih, zaznali koncentracijo ogljikovega monoksida v pisarni in prostore prezračili. Vzrok je varjenje izolacije na strešno okno pisarne.

Radarska slika padavin

Požarna ogroženost

Požarna ogroženost

Grafični prikaz dogodkov

Copyright © 2013 GZ Šentjur. Designed by Ales Guzej



Za optimalno delovanje spletne strani uporabljamo piškotke.

- podrobne informacije..

- pravna podlaga (ZEKom-1)

- smernice informacijskega pooblaščenca

  Sprejemam piškotke.
EU Cookie Directive Module Information