Požarna ogroženost
OZNAKA STOPNJE | POŽARNA OGROŽENOST |
1 - zelo majhna | Možnost za nastanek požara ne obstaja, verjetnost vžiga je minimalna. V kolikor izbruhne požar se zelo počasi širi ali pa ugasne. Zelo malo gorljivega materiala je zajetega v požaru, v glavnem je to zgornji sloj podrasti. |
2 - majhna | Požar lahko nastane pri stalnem ognju kot je ogenj pri kam-piranju, širjenje je počasno, na odprtem prostoru pa srednje hitro. Ponavadi nastanejo manjši površinski požari s slabim ognjem, v glavnem zagori samo listje. Požar se da hitro omejiti. |
3 - srednja | Vžigalica že lahko povzroči požar. V gozdu je širjenje požara srednje hitro, na odprtem prostoru kar hitro. Ogenj gori na površini s srednjim plamenom, pri tem zgori nekaj kompaktnega organskega materiala. Kontrola požara ni težka, požar se pogasi s srednje velikimi napori. |
4 - velika | Vžigalica v vsakem primeru povzroči požar. Požar se v gozdu hitro širi. V glavnem so to vroči površinski požari, ki ponekod zajamejo tudi krošnje dreves. V požaru zgori veliko organskega goriva, kontrola požara je težka, za gašenje požara je potrebno vložiti velike napore in veliko sredstev. |
5 - zelo velika | Vzrok za nastanek požara je lahko že iskra, požar se pojavi takoj, širjenje je zelo hitro. To je vroč požar, ki se prenese v krošnje dreves tudi na širšem območju. V požaru zgori zelo veliko organskega goriva, ogenj zajame tudi srednje in debelo gorivo. Požar se razširi tudi na normalno vlažna področja. Kontrola požara je izjemno težka, za gašenje požara je potrebno vložiti izredno velike napore in vsa razpoložljiva sredstva. |
Nevarne snovi
Če je snov klasificirana kot nevarna snov, to pomeni, da bi prišlo v primeru razsutja ne le do neposredne škode na tovoru, temveč bi to utegnilo ogroziti tudi transportno sredstvo, osebe, ki se nahajajo v bližini, ter ožje in širše okolje.
- plini
- vnetljive tekočine
- zgorljive trdne snovi snovi, ki pospešujejo gorenje
- jedke snovi
- strupi
- radioaktivne snovi
- kužne in gabljive snovi
- snovi s posebnimi nevarnostmi
Na tej povezavi dobite vse glavne podatke in tehnične značilnostio nevarnih kemičnih snoveh
PODATKOVNA BAZA NEVARNIH KEMIČNIH SNOVI - NevSnov
Mednarodne oznake nevarnih snovi pri prevozu
Številka nevarnosti (Kemlerjeva števila) in UN številka (identifikacijske številke Združenih narodov) (na oranžni tabli) je sestavljena iz dveh ali treh številk ali je k temu dodana še črka.
Označba za prevoz nevarnih snovi (zgoraj stopnja nevarnosti (Kemlerjevo število), spodaj vrsta nevarnosti)
Pomen prvega števila je:
- 1= eksplozivna snov
- 2= plini (pod tlakom ali utekočinjeni)
- 3= vnetljive tekočine, plini ali hlapi
- 4= vnetljive trdne snovi
- 5= oksidirajoče snovi ali organski peroksidi
- 6= strupene snovi ali strupi
- 7= radioaktivne snovi
- 8= jedke snovi
- 9= tveganje ob spontanih burnih reakcijah
Vrste nevarnosti, ki jih označuje druga številka:
- 0= ni posebne nevarnosti
- 1= nevarnost eksplozije
- 2= nevarnost nastajanja plinov
- 3= vnetljivost
- 4= značilno samo za taline
- 5= oksidirajoče lastnosti
- 6= strupenost
- 7= radioaktivnost
- 8= nevarnost burne kemijske reakcije
- 9= tveganje ob spontanih burnih reakcijah
Tabela pomnoženih ali ponavljajočih se številk, ki označujejo povečano nevarnost:
- 22= globoko podhlajen plin
- 33= zelo vnetljiva tekočina
- 44= trdna snov, ki je s taljenjem prešla v tekočino
- 55= zelo močan oksidant
- 66= zelo močan strup
- 77= zelo močna radioaktivna snov
- 88= zelo močno jedko sredstvo
- Kadar je druga številka 0 pomeni, da nevarna snov nima posebno močnih reakcijskih lastnosti.
- Kadar število sestavljajo trije znaki pomeni, da obstaja možnost verižne reakcije.
- Kadar je številkama dodan X pomeni, da bo snov burno reagirala z vodo.
- X= nevarnost pri stiku z vodo
Identifikacijska (Kemlerjeva) števila Nevarnosti pri transportu
Nalepke nevarnosti:
- eksplozivne snovi in plini (razred 1)
Eksplozivne snovi
- plini (razred 2)
Gorljiv plin Negorljiv plin Strupen plin
- vnetljive tekočine (razred 3)
Vnetljiva tekočina
- vnetljive trdne snovi in snovi, ki tvorijo pline (razred 4)
Vnetljiva trdna snov Spontano vnetljiva snov Vnetljiva snov, če se zmoči
- oksidirajoče snovi (razred 5)
Oksidirajoča snov Organski peroksid
- strupene snovi (razred 6)
Strupena snov Kužna snov
- radioaktivne snovi in plini (razred 7)
- jedke snovi (razred 8)
Jedka snov
- različne nevarne snovi in nevarni predmeti (razred 9)
NEVARNOSTNI DIAMANT
1-Manj nevarno
3-Plamenišče od 23 °C-38 °C
0-Stabilno
Nevarnostni diamant za bencin
NEVARNOST ZA ZDRAVJE | |||||||||||
|
NEVARNOST POŽARA | |||||||||||
|
REAKTIVNOST - NESTABILNOST | |||||||||||
|
POSEBNA NEVARNOST | |||||||||||||
|
Sistem alarmiranja
1. OPOZORILO NA NEVARNOST - enoličen zvok sirene, ki traja 2 minuti, se uporabi za napoved bližajoče se nevarnosti visoke vode, požara, ekološke in drugih nesreč.
Vključite radio ali TV in spremljajte obvestila o nevarnostih ter ukrepajte v skladu z njimi.
OPOZORILO NA NEVARNOST | |
2. NEPOSREDNA NEVARNOST - zavijajoč zvok sirene, ki traja 1 minuto, se uporabi ob nevarnosti poplave, večjem požaru, radiološki in kemični nevarnosti, nevarnosti vojaškega napada ter ob drugih nevarnostih.
Vključite radio ali TV in poslušajte navodila o zaščitnih ukrepih ter ravnajte v skladu z njimi.
NEPOSREDNA NEVARNOST | |
3. KONEC NEVARNOSTI - enoličen zvok sirene, ki traja 30 sekund, se obvezno uporabi po prenehanju nevarnosti, zaradi katere je bil dan znak za neposredno nevarnost.
Spremljajte radijska in televizijska obvestila.
KONEC NEVARNOSTI | |
4. PREIZKUS SIREN je vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri in je enak znaku za konec nevarnosti!
Kako ravnamo ...
- O GAŠENJU
- POŽARI V DIMNIKU
- POTRESI
- POPLAVE
- STRELA IN GRMENJE KOT NARAVEN POJAV
- EVAKUACIJA
- GASILNI APARATI
- KAKO RAVNAMO OB POŽARU V NARAVI
- KAKO RAVNAMO OB POŽARU NA OBJEKTU
- VARNO S PLINOM
- KAJ STORITI, ČE ZAGORI OLJE ALI MAST NA ŠTEDILNIKU
- KAJ STORITI, ČE ZAGORI TELEVIZOR, PRALNI STROJ, GOSPODINJSKI APARAT, IPD
- KAJ STORITI, ČE ZAGORI OSEBA
- KAJ STORITI, ČE ZAGORI VOZILO
O GAŠENJU
- Da pride do požara morajo biti na voljo 3 stvari: gorljiva snov, toplota in kisik.
- Da pogasimo požar moramo odvzeti eno od snovi. Ker je težko odvzeti gorljivo snov,
- Tip A - Trdne snovi kot so premog, les, papir, tekstil in guma
- Tip B - Tekočine; lahko vnetljive snovi kot so bencin, olje, maščoba, parafin, alkohol, benzelen.
- Tip C - Plini metan, propan, zemeljski plin, mestni plin, etalin in vodik.
- Tip D - Kovine aluminij, magnezij, litij,...
- Tip E - Elektrika
- S prahom lahko pogasimo skorajda vse znane materiale.
- Z vodo gasimo požare tipa A.
- Z peno gasimo požare tipa A in B.
- Z CO2 pogasimo požare tipa B in manjše požare tipa A v omejenih obmoèjih.
POŽARI V DIMNIKU
Pri dimniškem požaru ,kjer zagorijo saje, nastanejo visoke temperature, ki segrevajo stene in tako lahko vžgejo bližnje predmete, posebno lesene konstrukcije v bližini dimnika.
Plini , ki nastajajo pri izgorevanju imajo manjšo specifično težo od zraka. Že pri 200oC so za okoli 25 % lažji od zraka, kar v dimniku ustvarja velik vlek in s tem dotok svežega zraka oziroma kisika, ki vzpodbuja intenzivno gorenje. Saje, ki v dimniku intenzivno gorijo, lahko dosežejo temperaturo do 1300oC, to pa je temperatura, pri kateri že razpadajo in pokajo opeka ali dimne tuljave, zaradi česar lahko prihaja do širitve požara. Prav je, da po vsakem požaru dimnik oziroma dimovod kontroliramo in odpravimo morebitne poškodbe sten in vrat.
Ko gorijo smolnate dimniške saje je prav , da zgorijo do konca, vendar kontrolirano. Če v dimniku gori tako močno, da preti nevarnost razširitve požara, moramo pričeti gasiti.
Gašenje saj v dimniku izvajamo s sredstvi za suho gašenje,to je gasilnim suhim prahom ali ogljikovim dioksidom-CO2. Pri gašenju je treba gasilno sredstvo usmeriti skozi dimniška vratca navzgor. Za gašenje uporabimo vratca , ki so pod mestom gorenja v dimniku.Dimniških požarov ne smemo gasiti z vodo, ker se voda ob razbeljenih dimniških stenah upari in poveča svojo prostornino, zaradi česar bi dimnik lahko pokal ali celo eksplodiral.
O vsakem dimniškem požaru obvestimo gasilce, ki naj gorenje nadzorujejo in po potrebi tudi zaustavijo.
Pravilna izgradnja in vzdrževanje ter redno in strokovno čiščenje dimnikov so aktivnosti, ki so najboljša preventiva in zagotavljajo varnost pred dimniškimi požari.
POTRESI
Kaj storiti pred potresom
Richterjeva magnituda |
|
Moč potresa |
Učinki potresa |
manj kot 3,5 |
v glavnem se potresa ne čuti, zaznajo pa ga instrumenti; |
3,5 – 3,9 |
rahlo nihanje, ki ga zaznajo le občutljivi ljudje; |
4,0 – 4,4 |
tresenje, kot ga povzroči tovornjak; |
4,5 – 4,9 |
tresenje povzroča nihanje visečih predmetov; |
5,0 – 5,4 |
drevesa šelestijo, zazvonijo cerkveni zvonovi; |
5,5 – 5,9 |
pokanje sten, odpada omet; |
6,0 – 6,4 |
promet obstane, podirajo se dimniki; |
6,5 – 6,9 |
slabo grajene stavbe se podrejo; |
7,0 – 7,4 |
zemlja razpoka, podre se večina stavb, plinovodi, električni vodi in vodovodi so poškodovani; |
7,5 – 7,9 |
obstane le nekaj stavb, požari, poplave, plazovi; |
več kot 8 |
popolno uničenje, tla so vzvalovana in razpokana. |
POPLAVE
Ukrepi pred poplavo
* Imejte pripravljen prenosni radio, žepno svetilko in rezervne baterije.
* Če prebivate v predelu, kjer so možne poplave in nanje kažejo tudi razmere (dolgotrajno deževje, neurje, močna odjuga, neposredno po letalskem napadu), vključite radijski sprejemnik in spremljajte poročila hidrometeorološke službe in navodila pristojnih štabov Civilne zaščite.
* Iz nižjih prostorov in kleti umaknite hrano, premičnine, dokumente, denar in druge dragocenosti v višje prostore zgradb.
* Napolnite posode s pitno vodo, saj obstaja možnost motene preskrbe z vodo.
* Živino umaknite v višje ležeče predele in ji pripravite začasno bivališče.
* Če imate čas, namažite strojno opremo, ki je ne morete umakniti pred vodo, pospravite dvorišče in zavarujte predmete, ki jih voda lahko odplavi.
* Če je vaš dom na območju, kjer lahko poplavna voda poplavi celotno zgradbo, pravočasno evakuirajte vse dobrine na varno območje k sosedu ali sorodniku.Če za to nimate časa, vzemite s seboj najnujnejše stvari (denar, dokumente, nekaj obleke) in umaknite ali pa vsaj odvežite oziroma spustite živino in se umaknite nad območje, ki ga lahko doseže voda.
* Preden zapustite dom, izklopite elektriko, plin in vodovod.
Ukrepi med poplavo
* Če se vam ni uspelo umakniti in ste ostali na poplavljenjem območju, se umaknite v višje predele stavbe in kličite na pomoč, ponoči pa si pomagajte s primernimi svetili, da vas bodo reševalci lažje našli. Ob sebi imejte tudi kak predmet, ki dobro plava in se ga lahko oprimete (avtomobilska zračnica, plastična posoda s čepom, večji kos stiropora...).
* Izogibajte se območij, ki jih lahko nenadno poplavi.
* Ne skušajte prečkati vodnega toka, kjer vam voda sega do kolen.
* Ne skušajte z avtomobilom prečkati poplavljenih cest, ker lahko ostanete ujeti v vodni pasti.
* Ne približujte se rečnim brežinam, ker so lahko zaradi erozije spodjedene.
* Spremljajte informacije, ki jih po radiu in televiziji posredujejo pristojne službe in organi.
Ukrepi po poplavi
* Ne uživajte sveže hrane, ki je bila v stiku s poplavno vodo.
* Ob poškodbah vodovodnega omrežja ne pijte vode, dokler ni sporočeno, da je neoporečna, predvsem pa ne pijte vode iz vodnjakov.
* Ne uporabljajte električne instalacije in aparatov, ki so bili poplavljeni, dokler jih ne pregleda strokovnjak.
* Obvestite pristojne službe o pretrganju telefonskega, električnega, vodovodnega ali plinskega omrežja.
Med poplavo in po njej boste potrebovali: nujne zaloge sveže vode in konzervirane hrane, pribor za prvo pomoč, zalogo nujnih zdravil, gumijaste škornje ali drugo primerno obutev in gumijaste rokavice, vodoodporno torbo za obleko in dragocenosti.
STRELA IN GRMENJE KOT NARAVEN POJAV
Električna polja nastanejo predvsem ob močnih navpičnih gibanjih zračnih gmot, trenju ter nastajanju padavin in njihovi pretvorbi. Strela, ki jo vidimo kot blisk in slišimo kot grmenje, nastane ob razelektritvi (električno praznjenje). Strele večinoma udarijo med nevihtnimi oblaki ali njihovimi deli, včasih pa tudi med oblaki in zemljo. Strela išče pot najmanjšega odpora, to je pot, kjer je zrak najbolj ioniziran (razdeljen na pozitivne in negativne naboje) oziroma bolj električno prevoden. Električni tok v streli doseže jakost do sto tisoč amperov. Električna polja nastajajo tudi v lepem vremenu, vendar tedaj niso tako močna. Strelo spremlja močan pok, ki nastane, ker zrak v kanalu strele v trenutku zažari in se močno razširi, takoj nato pa spet skrči. Zvočni valovi se ob poku odbijajo od tal in zračnih gmot, zato slišimo te poke kot grmenje. Po času, ki mine od bliska do groma, ki ju zaznamo, lahko približno ugotovimo oddaljenost bliska od mesta, kjer smo. Tri sekunde pomenijo razdaljo približno enega kilometra.
Pred strelo ste varni samo v hišah s strelovodom ali v avtomobilu. Strela ubija vsako leto v gozdovih in dolinah, planinah in gorah, skratka tudi tam, kjer ne bi nikoli pričakovali.
Ukrepajte preventivno!
Poslušajte vremenska poročila in pazite na vremenske pojave. Vročinska nevihta je najpogosteje spomladi in poleti, ko se zrak zelo segreje. Hladna fronta se najpogosteje pojavi s silovitimi in nenadnimi nevihtami. Kjer je bilo še maloprej lepo vreme in jasno nebo, zelo hitro nastanejo kopasti oblaki in kmalu nato se razbesni nevihta.
Opozorilna znamenja:
* poletna stanja z izenačenim zračnim pritiskom so ugodna za nastanek neviht; soparno ozračje, kopasti oblaki
Znamenja za preplah:
* kopasti oblaki s temnim vznožjem in razcefranimi robovi
* oddaljeno grmenje
Skrajno nevarno:
* razelektritve v ozračju (lasje stojijo pokonci, prasketanje...)
Edina učinkovita zaščita pred strelo je, da se pravočasno zatečete v varno zavetje. Izgovor, češ da nevihte niste pričakovali, je zelo pogost, vendar nobena nevihta ne pride nepričakovano. Če bi si radi zagotovili največjo možno varnost, načrtujte izlet tako, da boste pravočasno, t. j. opoldne oziroma zgodaj popoldne, že na varnem, v koči, na vlaku, v avtu.
Če ste se ušteli in vas je ujela nevihta, ste posebno ogroženi na vrhovih, grebenih, v bližini osamelih dreves ali pod njimi, ob vodnih žilah in žlebovih, na vznožju skalnih sten, pri votlinskih vhodih, pod daljnovodi. Manj nevarno (nikakor pa ne varno) je v dolinah, globelih, približno 15 m od sklanih sten, če čepite pod vrečo za bivakiranje, sedite na nahrbtniku s prekrižanimi nogami. Ne pozabite! Zračni puh je že veliko ljudi pahnil v globino!
EVAKUACIJA
Evakuacija iz stanovanja: Zgibanka za odrasle
Evakuacija - otroci: Zgibanka za otroke
GASILNI APARATI
Zgibanka "Gasilni aparat v gospodinjstvu"
Zgibanka "Gasilni aparat v avtomobilu"
KAKO RAVNAMO OB POŽARU V NARAVI
Pri požaru, zlasti če gorita suha trava in podrast, se sproščajo zelo visoke temperature. Zgornja plast zemlje se, še posebej v suhem obdobju, ko je izsušena, zelo segreje. Zaradi tega veliko rastlinskih koreninic in humusa zgori. Preživijo le bolj odporne rastline, to je ponavadi manj vredno rastlinje. Na požarnem območju se zato lahko vegetacija tudi spremeni. Bolj kakovostna, a občutljivejša propade, manj kakovostna in bolj odporna pa preživi in se razbohoti. Ostanke gorenja (pepel) odnašata veter in padavinska voda, s tem pa se siromašenje zemlje in erozija še zvečata. Poleg tega se pri gorenju organskih snovi sproščajo škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje.
Požari so neposredno življenjsko nevarni tudi za živali, saj jim spreminjajo varovalne, gnezdilne in prehranske razmere. Posledice požara v naravi oziroma njihovi negativni vplivi na živali so zato lahko usodni in dolgotrajni. Požarom so najbolj izpostavljene živali, ki imajo majhna bivalna območja, in tiste, ki živijo v podrasti, v plasteh opada ali v zgornji plasti zemlje. Te ponavadi v požarih propadejo. Obdobje pojavljanja požarov v naravi sovpada tudi z obdobjem ptičje gnezditve in vzreje mladičev. Odrasle živalio gnju sicer lahko uidejo, zalega pa v požarih praviloma propade.
Sežiganje odpadkov na poljih in vrtovih
Odpadki naj bi se v naravi sežigali le podnevi med 8. in 18. uro, ob stalnem nadzoru odraslega človeka. Ob vetrovnem vremenu odpadkov ne sežigajte. Kraj njihovega sežiganja naj bo oddaljen najmanj 100 m od stanovanjskih in drugih zgradb, najmanj 50 m od javnih prevoznih poti in najmanj 20 m od parkovnih površin, skupin dreves in zaščitenih rastlin.
Ogenj pogasite tako, da žerjavico polijete z vodo ali jo posujete z zemljo ali peskom, nato pa jo še poteptate.
Če nameravate sežigati večje količine naravnih odpadkov, obvestite o kraju in času njihovega sežiganja odpadkov tudi gasilce oziroma center za obveščanje na številko 112.
V obdobju velike požarne nevarnosti je prepovedana uporaba odprtega ognja v naravi. Po razglasitvi velike požarne nevarnosti je treba dosledno upoštevati predpisane ukrepe.
V sušnem obdobju se je treba v naravi izogibati predvsem:
nenadzorovani uporabi ognja in sežiganju odpadkov, zlasti na njivah, vrtovih, sadovnjakih in vinogradih, ki so v bližini gozdov
kajenju v gozdovih in njihovi neposredni bližini
kurjenju žarov zunaj urejenih kurišč
odmetavanju neugasnjenih cigaretnih ogorkov in lahko vnetljivih materialov iz vozil.
Kaj storiti, ko v naravi zagori
Ostanite mirni in razsodni. Ocenite kakšen je požar. Če je to manjši začetni požar, če je šele zagorelo, skušajte požar pogasiti sami.
Pri gašenju morate paziti predvsem na svojo varnost. Požara se lotite s priročnimi gasilnimi sredstvi: z vodo, brinovimi ali smrekovimi vejami ter z zemljo ali peskom.
Gašenje požarov v naravi je najuspešnejše z vodo. Zadostno količino vode preprosto zlijte na ogenj. Ogenj mora povsem ugasniti. Z brinovimi ali smrekovimi vejami udarjajte po površini, ki jo je zajel ogenj ali pa jih vlecite po robu goreče trave. Če imate pri roki kramp ali lopato, lahko prekopljete rušo in s tem preprečite širjenje požara. Manjšo površino, ki jo je zajel ogenj, lahko posipate tudi s peskom ali zemljo, dokler povsem ne ugasne.
Sami gasite le, če požar ne presega vaših zmožnosti. Če požaru niste kos, nemudoma pokličite center za obveščanje na številko 112, najbližjo gasilsko enoto ali policijo. Po telefonu sporočite naslednje podatke:
svoje ime in priimek
kaj in kje gori
kratek opis požara
v katero smer se požar širi in kaj ogroža
če je možno, povejte tudi, kje boste počakali gasilce zaradi dodatnih informacij.
Z dodatnimi informacijami, ki jih lahko poveste gasilcem na kraju požara, lahko veliko prispevate k učinkovitejšemu gašenju.
KAKO RAVNAMO OB POŽARU NA OBJEKTU
Gašenje
Ob požaru ne postanite panični.
Ob požaru takoj obvestite center za obveščanje na telefonsko številko 112.
Začetni požar lahko pogasite sami s priročnimi gasilnimi sredstvi z vodo, peskom, pokrovko ali odejo.
Če vam požara ne uspe pogasiti s priročnimi gasilnimi sredstvi, uporabite ročni gasilni aparat.
Ukrepi pri gašenju požara
Ob požaru v večstanovanjskih, predvsem visokih objektih, je največja nevarnost dim na stopnišču, ki otežuje ali celo onemogoča umik iz objekta. V tem primeru v prostoru, kjer ste, z mokrimi krpami zatesnite spodnji del vrat in v stanovanju počakajte na pomoč.
Če dim ni preveč gost, lahko dihala delno zaščitite tako, da si daste pred usta moker robec ali krpo.
Ko pridejo gasilci, jih takoj opozorite nase. Vedite pa, da vsako odpiranje oken ali vrat pripomore k širjenju požara, predvsem dima.
VARNO S PLINOM
Danes je skoraj v vsakem gospodinjstvu kakšna plinska naprava (štedilnik, bojler, gorilci za centralno kurjavo, itd.). Ker je uporaba plina vse množičnejša, so tudi nesreče vse bolj pogoste. Med najpogostejšimi vzroki najdemo neprevidno uporabo in nepravilno delovanje naprav. Do nesreče največkrat pride zaradi malomarnosti, neprevidnosti in nevednosti.
Da imamo zagotovljeno požarno varnost potrebujemo tehnično brezhibne naprave in nekaj znanja o plinu in uporabi plina. Že pri nakupu zahtevajmo od prodajalca osnovne varnostne napotke in natančno preberimo priloženo navodilo za uporabo in vzdrževanje. Priključitev plinskih naprav prepustimo strokovnjaku, ki naj opravlja tudi redne servisne preglede.
Ne shranjujmo in ne uporabljamo plinskih jeklenk v kletnih prostorih!
Propan-butan je težji od zraka, zato se useda k tlem. Pazimo tudi, da se jeklenka ne segreje, zato naj bo najmanj 1,5 m od vira toplote. Pred priključevanjem plina preverimo tesnila z milnico.
Preizkušanje tesnil plinske jeklenke z vžigalico je lahko usodno!
Ko prenehamo uporabljati plin, takoj zapremo ventile. Tudi prostor naj bo vedno dobro prezračen.
Pravilno prižiganje plinskega gorilnika:1. Odpremo ventil na jeklenki.
2. Pred ustjem gorilnika prižgemo vžigalico in šele nato odpremo ventil gorilnika.
Pravilno ugašanje plinskega gorilnika:
1. Najprej zapremo ventil na jeklenki.
2. Nato zapremo še ventil na gorilniku.
UKREPANJE PRI UHAJANJU PLINA V PROSTOR
Plin je brez barve in vonja, zato mu umetno dodajajo snov, da ga v primeru uhajanja hitro zavonjamo (smrad). Pri vsakem sumu, da plin uhaja oziroma pušča, najprej odpremo okna in vrata, da zmanjšamo koncentracijo plina v prostoru. Nato poskušamo ugotoviti, od kod plin uhaja in ga zapremo. Nemudoma pokličemo dežurnega v plinarno in gasilce na številko 112. Zaradi nevarnosti eksplozije ne smemo prižigati ali ugašati luči, odstranimo tudi vse ostale potencialne vire vžiga, sami pa ostanemo na varni razdalji. O uhajanju plina obvestimo še ostale sostanovalce.
UKREPANJE OB POŽARU NA PLINSKI NAPRAVI
Če pride do požara, takoj obvestimo gasilce na številko 112. Sami poskusimo zapreti dotok plina. Če je požar še začetni fazi, ga poskušamo pogasiti sami - uporabimo priročna gasilna sredstva ali gasilni aparat na prah ali CO2.
KAJ STORITI, ČE ZAGORI OLJE ALI MAST NA ŠTEDILNIKU
Izklopimo štedilnik oziroma grelno površino. Gorečo posodo pokrijemo z pokrovko ali mokro krpo. V kolikor imamo doma gasilnik, ga uporabimo.
Vendar POZOR! Ne gasimo z vodo! Ne prenašajmo goreče posode!
Če požara ne uspemo pogasiti, takoj pokličemo gasilce na telefonsko številko 112.
KAJ STORITI, ČE ZAGORI TELEVIZOR, PRALNI STROJ, GOSPODINJSKI APARAT, IPD
Odklopimo napravo iz električnega omrežja.
Gasimo z gasilnikom (CO2 ali gasilni prah ABC).
Pokličemo gasilce na telefonsko številko 112.
POZOR! Če smo gorečo napravo popolnoma odklopili iz omrežja (glavno stikalo, varovalka) in ni druge možnosti, lahko gasimo tudi z vodo, saj s tem preprečimo razširitev požara po stanovanju!
KAJ STORITI, ČE ZAGORI OSEBA
- Preprečimo panično ravnanje in bežanje osebe, saj le-to požar še povečuje
- Požar gasimo s tako da goreče dele prekrivamo z deli obleke
- Najprej zaščitimo in gasimo glavo goreče osebe
- Osebo lahko tudi povaljamo po tleh
- GOREČE OSEBE NIKOLI NE GASIMO Z GASILNIKOM!
KAJ STORITI, ČE ZAGORI VOZILO
- Vozilo ustavimo na robu vozišča in ugasnemo motor
- Pokličemo gasilce na številko 112
- Če imamo pri roki gasilnik lahko minimalno odpremo pokrov motorja in pod njega usmerimo gasilni prah, pokrov nato spet zapremo
- Poskusimo ustaviti voznike tovornjakov, ki imajo gasilnik v obvezni opremi
- POKROVA MOTORJA NE ODPIRMO, ČE NIMAMO PRI ROKI GASILNEGA SREDSTVA
- Vsak smrad po dimu v vozilu je znak, da je nekaj narobe, zato nemudoma preverimo kaj je narobe.
NAKUP GASILNIKA JE V PRIMERJAVI S CENO CELOTNEGA VOZILA MINIMALEN STROŠEK (nakup gasilnika je cenejši od enega polnega rezervoarja z gorivom!)
Klic v sili 112
Nesreče so lahko zelo različne, za vse pa velja naslednje:
- skušajmo ohraniti mirno kri, saj lahko samo tako pomagamo sebi in drugim
- če je le mogoče, skušajmo najprej pomagati sebi in nato drugim
- najprej poiščimo pomoč pri najbližjih, sosedih, prijateljih ali pri ljudeh, ki so na kraju nesreče
- če presodimo, da situacije ne bomo mogli obvladati sami, takoj pokličimo center za obveščanje na telefonsko številko 112.
Številko 112 pokličite:
1. če potrebujete nujno medicinsko pomoč, pomoč gasilcev, nujno veterinarsko pomoč, pomoč gorskih, jamarskih reševalcev ali drugih reševalnih enot
2. če opazite, da gori, izteka nevarna snov, da je onesnažena pitna voda, potok, reka ali morje, da grozi zemeljski ali snežni plaz, da so pretrgane električne ali telefonske žice ali če opazite druge pojave, ki predstavljajo nevarnost za življenje ali zdravje ljudi in živali ali za varnost premoženja, kulturne dediščine in okolja
3. če ob nesreči ali zvečani nevarnosti naravne ali druge nesreče, pa tudi sicer, potrebujete informacije o motnjah pri preskrbi s pitno vodo, električno energijo in plinom, o motnjah v telefonskem omrežju ter o stanju snežne odeje v visokogorju.
Ne pozabite! Pri večini nesreč je čas najpomembnejši dejavnik, zato sami takoj storite vse, kar znate in zmorete.
Ko kličete na številko 112, povejte
- KDO kliče
- KAJ se je zgodilo
- KJE se je zgodilo
- KDAJ se je zgodilo
- KOLIKO je ponesrečencev
- kakšne so POŠKODBE
- kakšne so OKOLIŠČINE na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave... )
- kakšno POMOČ potrebujete.